Navadni lapuh ali navadni uhlič (znanstveno ime Tussilago farfara), znan tudi kot lapuh, lepuh ali lopuh, je rastlinska vrsta, ki spada v družino nebrinovk (Asteraceae=. Njeno domorodno rastišče je Evropa in del Azije, vendar je bila prenešena v mnoga druga območja sveta. Rastlina je znana predvsem po svojih zdravilnih lastnostih in se že stoletja uporablja v tradicionalni medicini.

Opis in življenjski prostor:
Lapuh je trajno zelišče, ki zraste do 30 cm v višino. Rastlina ima koreninski sistem in tvori več stebel, ki so pokrita z majhnimi, luskastimi, rjavkastimi listi. Listi so srčaste oblike in so lahko široki do 10 cm. Cvetovi lapuha so rumeni in nekoliko podobni marjeticam. Pojavijo se zgodaj, ponavadi v marcu in aprilu, pred listi. Rastlina najbolje uspeva na vlažnih, močvirnih območjih in jo pogosto najdemo ob rečnih bregovih, jarkih in vlažnih travnikih.

Zdravilne lastnosti:
V preteklosti se je lapuh uporabljal v zdravilne namene, zlasti za zdravljenje obolenj dihal. Cveti listi vsebujejo več bioaktivnih sestavin: rastlinsko sluz, čreslovino, grenčino, eterično olje, inulin, grenek glikozid, galusovo kislino, fitosterine in rudninske snovi kalij, natrij, kalcij, magnezij ter solitre, ki delujejo odvajalno, antitusično in protivnetno. Kot zdravilni deli so uporabljani tudi listi, ki pa se nabirajo na začetku poletja.

Rastlina se pogosto uporablja za zdravljenje kašlja, astme, bronhitisa in drugih bolezni dihal. Vsebnost sluzi v rastlini pomaga pomiriti razdražene dihalne poti in sprostiti sluz, kar olajša izkašljevanje. Rastlina se uporablja tudi za blaženje vnetij, povezanih z boleznimi dihal.

Druge tradicionalne uporabe lapuha vključujejo zdravljenje prebavnih težav, težav s kožo in glavobolov. Rastlino so uporabljali tudi kot blago pomirjevalo in odvajalo.

Priprava in odmerjanje:
Najpogostejši način priprave je, da posušene liste in cvetove namočimo v vrelo vodo in iz njih pripravimo čaj. Priporočeni odmerek je 1-2 čajni žlički posušenega zelišča na skodelico vode, čaj pa lahko uživamo do trikrat na dan.

Pripravki iz lapuha so na voljo tudi v drugih oblikah, kot so tinkture, sirupi in kapsule. Vendar je treba opozoriti, da varnost in učinkovitost teh izdelkov še nista dobro ugotovljeni.

Potencialni neželeni učinki:
Čeprav je podlesek v zmernih količinah na splošno varen, se je treba zavedati nekaterih možnih stranskih učinkov. Rastlina vsebuje majhne količine pirolizidinskih alkaloidov, ki so lahko v velikih odmerkih strupeni za jetra. Zato je priporočljivo, da se lapuh uporabljajo le kratek čas in pod nadzorom usposobljenega farmacevta oziroma zdravstvenega delavca.

Zaključek:
V tradicionalni medicini se je lapuh dolgo uporabljal za zdravljenje bolezni dihal. Čeprav rastlina v sodobni medicini ni bila obsežno raziskana, njena tradicionalna uporaba kaže, da ima lahko nekatere terapevtske koristi. Ker je lapuh močno zdravilo, ki ima učinek tudi na jetra in prebavni ustroj, je treba biti pri uporabi lapuha previden.