Giuseppe Uncini: Realnost v ravnovesju (Realtà in equilibrio)
Galleria Nazionale d’Arte Moderna e Contemporanea viale delle Belle Arti
18. junij – 29. september 2019
V nacionalni galeriji moderne in sočasne umetnosti v Rimu je v dveh razstavnih prostorih: Sala delle Colonne in Sala Via Gramsci predstavljena retrospektivna razstava 58 kipov in 30 risb italijanskega minimalističnega kiparja Giuseppeja Uncinija (Fabriano , 1929, Trevi – 2008). Razstava pokriva obdobje med letoma 1957 in 2008 in kaže razvojno pot med opusi Terre, Cementarmati, Ferrocementi, Strutture spazio, Strutturespazio-ambienti, Mattoni, Terrecementi, Ombre, Interspazi, Dimore delle cose, Dimore e muri d’ombra, Spazi di ferro, Spazicementi e Tralicci, Muri di cemento, Architetture, Telai-Artifici.
Uncini se je v Rim preselil leta 1953, v metropolo, kjer so v tistem obdobju prevladovali mednarodni trendi z vodilnimi predstavniki italijanskega Informela. Čeprav se ni neposredno pridružil gibanju, se je priključil skupini Uno, skupaj z Gastonom Biggijem, Nicolom Carrinom, Achillom Pacejem in Pasqualom Santorojem. Zato se v Uncinijevih umetniških začetkih kažejo tako vplivi Informela kot tudi sledenje njegovi tradiciji z uporabo materialov, načinom slikanja in navezavi na obliko ploskovnih nanosev. V začetnem opusu Zemlje (Terre) je uporabljal zemlje različnih obarvanosti in pesek, ki jih je dodatno mešal s pigmenti in slikarskim medijem in nanašal na slikovne ploskve, dostikrat iz vezane plošče.
Ploskovita obdelava slikovne površine in strukturiranje nanosev barvnih materialov, ki sta zaznamovala Uncinija v opusu Zemlje, sta ga spremljala naprej. Linije in ploskve so postajale bolj geometrične, konstrukcija bolj izrazita in minimalistična. Na pomemben del pri umetnikovi razvojni poti je vplivala izbira materiala, ki je določal Uncinijevo izpovedno poetiko. Beton in konstrukcijsko železo ter kasneje opeke so ga iz materialnih lastnosti, kjer se beton še kaže kot slikovno strukturirana ploskev (opusa Ojačani cementi in Železocementi / Cementarmati in Ferrocementi) vodile v prostorske strukture in konstrukcije, kjer so ponavadi cementne plošče različnih oblik vpete v konstrukcije iz železnega paličja. Betonske slikovne ploskve so v opusih kot sta Betonske stene in Arhitektura (Muri di cemento, Architetture) vodile do monumentalnih sestavljenih železobetonskih stebrov, s čimer so se ploskovne oblike začele spreminjati v kompleksnejše in bolj enotne objekte.
Giuseppe Uncini je uporabljal materiale, na katerih je zgrajena zahodna civilizacija. Surovost in razkritost materialov, ki jih kasneje spremenimo v bivalne prostore, pisarne itd., je razvijal v umetniški izraz. Kljub temu, da opuse zaznamuje dokaj grafična in izčiščena gradnja, si je dovolil, da je v ciklu opek pri reliefnih konstrukcijah uporabil iluzivno sestavljanje likov in vbočenost ploskve objekta, ki nekoliko spominja na opečnate oboke in daje na celotni pregledni razstavi nekoliko nasičen, baročno sladek vizualni učinek. Material, ki si ga je Uncini izbral, in celotna zgodovina njegove uporabe je kazala na dokaj analitičen in konstrukcijski pristop, pri čemer se lahko na retrospektvini razstavi navdušujemo nad enovito, stabilno potjo in še vedno poetičnim razvojem.
ZSJ
Umetnikova internetna stran: http://www.archiviouncini.org/
Internetna stran galerije: http://lagallerianazionale.com/mostra/giuseppe-uncini-realta-in-equilibrio/