Gala Alica Ostan Ožbolt
Smeri razvoja
TAM-TAM mestni plakati, Komenskega ulica, Ljubljana
28. marec – 2. april 2018
Naprej v krizo vrednot?
O umetniškem projektu
Umetniški projekt dijakinje četrtega letnika bežigrajske gimnazije Gale Alice Ostan Ožbolt z naslovom Smeri razvoja, v ulični galeriji TAM-TAM predstavlja šest nedoločenih portretov na enotnih zelenih ozadjih, ki jim je avtorica pripisala javne izjave t.i. slovenske elite o tem, kako bi sami uredili polje družbe in kulture. Pod portreti tako najdemo izjave naslednjih oseb:
– Zdenko Počivalšek, minister za gospodarstvo: »Kdor ne dela naj ne je«, 2018,
– Aleš Canaterutti, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu: »Smer razvoja Slovenije določa kapital«, 2018,
– Dušan Šešok, slovenski ekonomist in pogajalec s sindikati: »Ukinimo minimalno plačo, pa naj trg regulira plače. Pa naj začnejo delat za 400 € bruto, pa naj se dokazujejo«, 2013,
– Ivan Štuhec, teolog: »Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove«, 2013,
– Žiga Turk, nekdanji minister za šolstvo, šport in kulturo: »V neoliberalizmu nihče ne izkorišča nikogar, ker so vsi posli prostovoljni in zato v obojestransko zadovoljstvo«, 2014 in
– Bojan Gantar, direktor Alpine: »Moj glavni cilj je, da bodo delavci namesto o strahu in obupu razmišljali o čevljih«, 2018.
O sicer privlačnih risbah lahko rečem, da so portreti videti karakterni. Obvladanje obraznih značilnosti se ne kaže popolnoma v celoti, saj na določenih delih (npr. lasje, rez vratu in ram …) delujejo nekoliko nesproščeno in nedorečeno. Z rahlo stiliziranim, pritanjenim poudarjanjem obraznih značilnosti in nedoločenim čustvenim izrazom pa se avtorica odmika od karikature in se približuje slogovnim portretom Egona Schieleja oziroma Luciana Freuda.
Izhodišča in porajajoča vprašanja
Ob vsebini umetniškega dela želim izpostaviti nekaj morda širših misli, delo služi kot izhodišče za moje razmišljanje, ki se navezuje na izjave in slovensko politično sceno. Na vprašanje, ali je namen umetnosti tudi intervencija v sočasna dogajanja v družbi – je odgovor pritrdilen. Ni njen namen, da posnema strukture politike, je pa vsekakor eden izmed smotrov, da izpostavlja razmislek o trenutni družbi in vpeljuje vsebine, ki se jim morda ljudje izogibamo. V zvezi s sopostavitvijo portretov ob izjave ne moremo neposredno reči, da je projekt ilustrativen, ker so portreti brezimni – v tem primeru smo to mi, ki hodimo mimo in lahko samo strmimo v plakate. Strmenje je tisto mesto kjer se med gledalcem kot portretom in izjavo, ki ni njegova, ampak se ga vseeno tiče, vzpostavlja vez, ki je deduktivna: »Kar lahko delajo drugi, lahko tudi mi«.
Dedukcija kot jedro težav
Ta dedukcija povezuje elite s sistemom vrednot. Pomebno je, kakšne vrednote elite s svojim izjavljanjem vzpostavljajo kot zgled za vse nas. Če vrednot nimajo in jih ustvarjajo z razvrednotenjem drugih, potem se to kaže kot kriza vredot. Če je uspešno gospodarstvo politična smer razvoja države, potem njeni voditelji kažejo svojo nesposobnost v izključevanju panog, s katerimi se niti niso trudili razpravljati na državnem medresorskem nivoju. Delujoče politične elite naj bi z izjavljanjem vzpostavile vrednote družbe, ki se dotikajo vseh državljanov. V tem primeru morajo biti izobražene, saj bi od njih pričakovali izjavo, da sta umetnost in kultura vrednoti sami po sebi, ki na osebni ravni bogatita vsakega prebivalca in sta gradnik skupnostne identitete. V naspotnem primeru se izključuje vrednote, ki jih določen plan ekonomije in gospodarstva ni uspel prepoznati. In v tem leži jedro problema. Težava političnih elit je v kritiki delovanja drugih z namenom, da bi jih izključili.
Z zbranimi izjavami na plakatnih mestih je Gala Alica Ostan Ožbolt ustvarila svojevrstno družbeno intervencijo. S kombinacijo brezimnih obrazev in javnih izjav slovenskih vladnikov prevprašuje njihovo nepremišljenost in dekadentnost. Lahko si postavimo vprašanje ali se njena umetnost približuje političnemu aktivizmu ali se politični aktivizem približuje njeni umetnosti in upamo, da jo kmalu spet srečamo.
Zoran Srdić Janežič