Galerija EIGEN + ART, Berlin; 9 novembra – 20. decebra 2017
Naslov razstave letos ustvarjenih kipov Stelle Hamburg v galeriji Eigen + art v Berlinu z naslovom: À travers la tête bi lahko razumeli dobesedno Skozi glavo ali kot gib/gibanje glave, pri čemer à travers označuje gibanje, ki se uporablja pri dresuri konj. Na razstavi je predstavljenih šest del. Prvo, ki pričaka že na vhodu v predverju galerije, je poimenovano kot Geist (Duh/Strah) – mavčni kip na stojkah iz hrastovih desk in polen. Avtorica je podobo glave oblikovala po najdeni afriški maski, pri čemer pride do izraza njena tehnika modeliranja z mavčnimi nanosi. Na oblikah kipov se vidijo sledi prstov, udarcev in rezov z dleti, grafičnega zarisovanja z iglo, izvrtin, zaglajenih in zbrušenih površin ter ostrih prehodov. Robatost gradnje in stilizirana zaobljenost obraza s sploščenim nosom deluje monumentalno.
Avtorica ne skriva način gradnje tudi s tem, da odprtine na vrhu temena ne zapolni popolnoma, s čimer razkriva votlost mavčnega kipa. Tu je mogoča povezava z naslovom rasztave, ki pa se dejansko razkriva v več kot dva metra visokem istoimenskem torzu iz brona. Torzo ter preostli štirje kipi so postavljeni v osrednjem kletnem delu galerije. À travers la tête, črno patinirani torzo brez glave je antropomorfna oblika sestavljena iz več pogledov na en del telesa. Zglajene oblike zunanjih površin telesa se proti notranjosti grobo, stopničasto lomijo. Podvojitev stopal ter celotne kompozicije ustvarja figuralno kompozicijo telesa v različnih pozah. Namišljeno gibanje si gledalec ustvarja s potovanjem pogleda po figuri, ko se premika okoli nje. Med obema deloma telesa, ki delujeta kot dva stebra, je zev. Ustvarja negativen prostor, ki pripomore k navideznemu učinku gibanja pa tudi k pomenjskemu manjku glave.
Še dva kipa v prostoru sta kos lesene ograje Robinie ter abstraktna antropomorfna oblika, ki bi lahko spominjala na prisotnost nečesa (meta)fizičnega, kar je avtorica poudarila tudi z naslovom Halo, ter v oklepaju Erlkönig, s čimer se neposredno veže na Goethejevo istoimensko pesem v kateri vilinska kraljica vzame življenje dečku, ki jaha z očetom skozi gozd. Oba kipa sta postavljena visoko v zrak na zvarjenih trinožnih podstavkih.
Mitsko vsebino podpirata tudi na tleh postavljena mavčna kipa das subjektive Ich (Ta subjektivni jaz) ter Spuren vermeiden (Izogibanje sledenju), ki s svojo razgibano, razdrobljeno gradnjo spominjata na prostostoječe draperije kot podobe duhov. Predvsem Spuren vermeiden, konstrukcija oblike iz mavca z razkrito leseno konstrukcijo, je kip, ki s svojo nezaključeno, vizualno nezamejeno ostro obliko sega v prostor in se v njem širi. Fragmenti oblike so grobi, nestilizirani in neestetizirani, negativni prostori, ki jih kip ustvarja, razkrajajo prostor in ustvarjajo različne naracije. Če bi želeli imenovati antropomorfnost v tej obliki, bi bila ta najbližje odstonosti fragmentov telesa – kot da bi nevidno stopalo prekrila tkanina in s tem razkrila njegovo skrivnostno prisotnost.
Na splošno, bi lahko dela Stelle Hamberg označili za figurativna. Izpred več kot deset let se spomnim njenega bronastega držala s krpo za pomivanje tal, ki ga je avtorica prislonila ob steno galerije. Meni osebno blizu prevpraševanje čistega/nečistega ter vrednega/manjvrednega je kasneje nadaljevala s figurativnimi motivi, za katere bi lahko našteli vrsto referenc iz nemškega okolja in tudi historičnih iz francoskega okolja z navezavo na Alberta Giacomettija ter zgodnejšega mojstra Antoina Bourdella z ekspresionističnim slogom, velikimi očmi ter mitološko vsebino. Kasneje je začela razvijati slog, kjer se antropomorfne oziroma zoomorfne oblike razpolovljenih fragmentov podob sestavljajo v gibanje. Lahko bi jih poimenovali za bitja, še najbolj podobna spominu na podobe, vsebinsko povezane z delom Hansa Ruedija Gigerja.
ZSJ
Vsekakor so dela Stelle Hamberg monumentalna in veličastna, pri čemer avtorica poudarja učinke velikosti, materiala ter načina gradnje. Stilsko so izrazito ekspresivne ali pa popolnoma nedoločene, kot da lovi (ne)pristonost (ne)česa v prostoru. Figure in torzi so stilski elementi, ki za avtorico določajo stanje mirovanja ali gibanja. Vsako delo lahko občudujemo posamezno ali pa v skupini zaznamo občutek tesnobe (npr. iz omenjene Goethejeve pesnitve).
O avtorici: Stella Hamberg (1975) je rojena v Friedbergu v Nemčiji. Študirala je na akademiji HfBK v Dresdnu, kjer je zaključila magistrski študij pri prof. Martinu Honertu. Živi in ustvarja v Berlinu.