Z Dragico Čadež, letošnjo prejemnico nagrade za življensko delo ZDSLU: sekcije kiparjev in umetnikov, ki delujejo v javnem interesu, smo naredili kratek pogovor.
O nagrajenki je predsednik komisje, Sarival Sosič, v obrazložitvi nagrade zapisal:
Akademska kiparka Dragica Čadež sodi med prve slovenske umetnike/ce, ki so se posvečali skulpturi kot odprti formi, razširjajoč jo v prostor, kjer je gledalcu omogočeno potovanje ne samo ob skulpturi, ampak tudi skoznjo. Natančen pregled in analiza vseh pomembnejših del akademske kiparke Dragice Čadež, razporejenih v kiparske cikle, dokazuje veliko pestrost avtoričinih umetnin. Umetnica je leta 1963 diplomirala iz kiparstva na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani pri profesorju Borisu Kalinu. Dve leti pozneje je istem profesorju končala podiplomski študij. Leta 1982 je postala prva kiparka v Sloveniji z nazivom docent. Kot redna profesorica je poučevala na Pedagoški akademiji v Ljubljani in pedagoški fakulteti v Mariboru. Ustvarjanje v keramiki je Dragica Čadež v zadnjih letih poučevala tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravila je vrsto samostojnih razstav in sodelovala pri mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Ustvarila je tudi nekaj javnih spomenikov. Prejela je vrsto nagrad, med drugim leta 1963 študentsko Prešernovo nagrado, leta 1973 nagrado Zlata ptica, leta 1983 prvo nagrado na ex aequo na 2. Pančevački izložbi jugoslovenske skulpture, leta 1986 nagrado Prešernovega sklada, leta 2003 Žagarjevo nagrado na življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju in leta 2007 županjino nagrado za kiparstvo. Leta 2004 je dobila naziv ‘zaslužna profesorica za kiparstvo’ Univerze v Ljubljani. Leta 2006 je ustanovila Sekcijo za keramiko pri ZDSLU in spodbudila ustanovitev I. mednarodnega trienala keramike UNICOM 09. Aktivno je sodelovala pri vseh naslednjih trienalih. Septembra letos (2017) je dobila povabilo in kot prvi predstavnik iz Slovenije postala član tudi International Academy of Ceramics – IAC s sedežem v Ženevi. Dragica Čadež Živi in ustvarja v Ljubljani.
Pri odkrivanju sveta oblik in odnosov ter raziskovanju struktur in vizualnih možnosti si je kiparka za materialno bistvo svojega ustvarjanja izbrala predvsem les, v zadnjem obdobju pa tudi glino. Dragica Čadež gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnike sploh; kot ženska kiparka si je s svojim obsežnim opusom pridobila v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti najodličnejše mesto. Njena ustvarjalna moč je ogromna, veselje do umetniškega izražanja iskreno in sproščeno, predvsem pa neposredno in nesebično ter silovito zapisano v likovni oziroma umetnostnozgodovinski spomin.